Naša zgodba

Sobe Pr’ Gavedarjo se nahajajo 2km stran od Kranjske Gore. Sredi vasi Podkoren v magični Zgornjesavski dolini najdete pod lipo veliko hišo z domačim imenom Pr’ Gavedarjo. Hiša je polna zgodb, saj stoji pod lipo že dobrih sto let in nudi bivališče že 4. generaciji družine Gregori (po domače Gavedarjevi).

Včasih je skupaj s hlevom in vrtom tvorila ponosno kmetijo, danes pa se lahko pohvali s prav posebno podobo, ki jo je dobila ob svoji stoletnici. V njej se namreč prepletajo zgodbe družine in gostov, ki so v njej bivali že davnega leta 1953, zgodbe govorijo tudi unikatni kosi pohištva, ki so na domačijo prihajali kot dota in lepe stenske poslikave, ki so pričakale goste že v prejšnjem stoletju. S svojo novo podobo je pridobila pridih sodobnosti, ki se pokaže v zgodbicah, vtisnjenih v unikaten tekstil in v sodobno izvedeno pohištvo. Kot vedno pa hiša zdaj v obliki B&B oziroma sob nudi zatočišče vsem mimoidočim in tistim, ki si želijo pisati nove zgodbe v prelepi Zgornjesavski dolini.

Pr' Gavedarjo B&B Kranjska Gora v starih časih

Zgodovina naše hiše in družine Pr’ Gavedarjo

Zgodba domačije Pr’ Gavedarjo se začne z majhno hiško v centru vasi, ki jo  je naš pradedek kupil pred 1. svetovno vojno. S tem dejanjem se je začela pisati zgodba našega doma. Ljubezen do kulturne dediščine ter tradicije se je začela že takrat, saj stare hiše niso podrli, ampak so jo enostavno vgradili v novo, veliko večjo in tako ohranili neponovljive zgodbe same domačije.

Prvotno je na mestu, kjer se danes reče Pr’ Gavedarjo, stala majhna hiša, z domačim imenom Pri Habjanu. Pr’ Gavedarjo pa se je reklo hiši v zgornjem delu vasi, v Zgornjem Korenu, kjer se danes reče Pri Jelinčiču, po priimku lastnikov, ki sedaj živijo v njej. Stari oče, Ivan Gregori, je razmeroma majhno kmetijo, ki je obsegala 5 ha obdelovalne zemlje, dopolnjeval z lesno trgovino, njeno osnovo pa je predstavljala žaga venecijanka v grabnu ob Potoku v zgornjem delu vasi, kjer je nekoč vodila cesta proti Koroški. Kako dobro je gospodaril, govori tudi podatek, da je bil v svetovni krizi, ki je okoli leta 1928 zajela tudi naše kraje, eden redkih, katerega trgovina je preživela.

Pred 1. svetovno vojno je Ivan Gregori kupil Habjanovo hišo. Ko so zidali novo hišo, stare niso podrli, ampak so jo enostavno vgradili v novo, veliko večjo. Zidarji so bili italijanski mojstri, ki so v našem koncu postavili še nekatere druge stavbe. Gradnja je solidna, iz opeke, zidovi v pritličju so debeli 60 cm, v 1. nadstropju pa 50 cm. Vsa okna in vrata so ročno delo, macesnova, delal jih je pa Hbinc.V hišo so zidarski mojstri vnesli svoj način gradnje, kar se vidi tudi po tem, da so v vseh prostorih 3m visoki stropi, streha pa je narejena brez čopa, ki je sicer značilen za stare stavbe v našem koncu. Hiša je bila dokončana leta 1913., novi lastniki pa so s seboj prinesli tudi svoje domače ime, Govedar.

Razpored prostorov v pritličju je tak, kot pri vseh starejših hišah v našem koncu. Skozi glavni vhod  pridemo v prostrano vežo, naravnost naprej pa je prehod na dvorišče. Levo pridemo iz veže v prostrano »hišo«, ki je nekakšna dnevna soba, naprej pa vrata vodijo v manjšo »kamro«, ki služi kot spalnica. Levo od prehoda na dvorišče so vrata v kuhinjo, katerih okno gleda na dvorišče: gospodar je imel s svojega stalnega sedeža pregled nad dogajanjem na dvorišču in je lahko takoj posredoval, če je bilo npr. z živino kaj narobe. Iz kuhinje se je nekoč kurilo krušno peč v »hiši«, v njej so pekli rženi kruh, saj pšenice v našem koncu nismo poznali. »Pekaja« je bila enkrat na teden, pri nas ob četrtkih. Kasneje so peč preuredili tako, da se jo kuri iz veže.

Ko stopimo v vežo, na desno vodijo vrata v »vežno kamro«, ki je bila prvotno stanovanjski prostor, kasneje pa je začela služiti kot večnamenska delavnica, predvsem mizarska, za potrebe domačega čebelarstva. Iz veže vodijo stopnice v prvo nadstropje, iz prehoda na dvorišče pa na desno pridemo v shrambo in v kopalnico, ki je bila narejena v začetku šestdesetih. Še dogodek, povezan s to delavnico. Ko se je leta 1952. pod težo snega podrlo sosedovo, Pečarjevo, gospodarsko poslopje, so bili uničeni ali poškodovani vsi kmetijski stroji, vključno z mlatilnico. Takrat je prišel mojster Nandek, ki je bil neverjetno spreten pri mizarskih, ali bilje rečeno pri kolarskih delih. Takrat je kar nekaj mesecev stanoval v delavnici in v njej popravljal stroje, ozirma njihove dele, in jih tudi popravil. Kar je bilo železnega, je pa vzel v roke Vinko Kržišnik, ki je takrat stanoval še pri Anžu, in tudi vse popravil.

Pa nazaj k opisu hiše. V zgornjem nadstopju je osrednji prostor, »zol«, od koder se pride v sobe in v »ta zgornjo« kuhinjo, ki je nad spodnjo. V eni od sob je zidna poslikava še od takrat, ko so hišo naredili. Poslikavo je naredil mojster Urbar, s »šablono«, material pa je t.i. »krida«, usedlina nekdanjega jezera, ki so jo kopali na rateških prodih.

Smisel tako velike veže, je povezan z načinom kmetovanja pri nas. Ko so žito avgusta poželi, so njivo preorali in vsejali repo. Ta je bila na njivi kolikor se je najdlje dalo, navadno do dne, ko je začel naletavati sneg. Tedaj so repo na hitro pulili in jo z vozovi vozili domov, v vežo. Ko je bila vsa doma, so jo začeli »trebiti«, odstranjevati zelenje in korenine. To so delali ob večerih in je bil to tudi družabni dogodek, podobno kot je bilo v drugih krajih ličkanje koruze. Spravljanje repe v klet je bilo enostavno: V veži je v zidu pri tleh narejena odprtina, ki vodi v štirioglato drčo, po kateri so vsipali repo v določen del kleti, rezerviran zanjo.

In zakaj tako velika hiša? Ivan Gregori je imel hči in štiri sinove. Hči in dva sinova so šli v Karlovec: Hči se je tamkaj poročila, sinova pa sta šla v šolo in kasneje tam tudi službovala. Doma je oče Ivan z ženo zasedal v pritličju hišo, kamro in kuhinjo, v vežni kamri pa je bil z družino sin Franc, ki je bil namenjen za naslednika na kmetiji. V prvem nadstropju je živel, v dveh sobah in kuhinji, sin Alojz z družino, ostali prostori pa so bili na razpolago ostalim trem otrokom, Ivani, Fricu in Andreju, kadar so prišli domov. Ko je leta 1937. oče Ivan, tedaj že vdovec, umrl, se je v glavne prostore v pritličju preselil sin Franc z družino, ki je imel tedaj že 3 otroke. Prevzel je kmetijo, lesno trgovino pa je prevzel njegov brat Alojz. Ker je bila kmetija premajhna za solidno preživljanje, je Franc s svojo ženo Marijo želel dopolnilno dejavnost v gostinstvu. Kupila sta pogorišče sredi vasi, kjer je leta 1937. pogorela gostilna Frcovc, in leta 1939. začela z gradnjo hotela Vitranc, ki sta ga izgotovila tik pred vojno. No, dogodki po vojni so se nizali tako, da sadov svojih žuljev nista nikdar užila. Sin Alojz je naredil hišo v Kranjski Gori in se nekaj let po vojni z družino odselil.

Hiša se je tako počasi praznila, tudi gospodar, ki je bil namenjen za nadaljevanje kmetovanja, je leta 1968., še v cvetu mladosti, umrl. Kmetija je še vedno skupaj v enem kosu, v hiši so obnovljene najnujnejše stvari, predvsem pa je bila posvečena skrb obnovi strehe. Hiša trenutno ni stalno naseljena, topel krov in pozitivno energijo nudi domačim, ki se tja vračamo ob vsaki priložnosti.

Jezero Jasna v Kranjski Gori

Zaveza trajnosti

Hiša, v kateri se nahajajo naše sobe z zgodbo Pr’ Gavedarjo, je že sto let v lasti naše družine in ohraniti družinsko in slovensko tradicijo je bila pri nedavni obnovi naša prioriteta. Ob prenovi smo poskušali uporabljati stare preizkušene naravne materiale in stare tehnike gradnje in prenove ter s tem ohraniti znanja, ki izginjajo.

Ob odstranjevanju starih ometov smo odkrili čudovite originalne stenske poslikave po sobah in s pomočjo restavratorjev smo jih očistili in v večji meri ohranili. Ohranjeno je tudi staro pohištvo, ki je bilo dota naših babic, izstopata predvsem skrinji z letnicami 1847 in 1874, ki ste pripadali Mami Mariji in njeni mami ter sta v hišo prišli ob njunih porokah.

Ime Pr’ Gavedarjo je prešlo iz hiše prastarih staršev in so ga leta 1913 prinesli seboj v današnjo hišo. Za Gorenjsko območje je značilno, da so hiše poimenovane in po njih poimenujejo tudi njihove prebivalce in tako smo kot del naše kulturne dediščine ohranili tudi hišno ime in sicer v lokalnem dialektu in z njim poimenovali sobe, ki prikazujejo našo zgodovino. 

Moderni elementi, ki smo jih uporabili pri izdelavi pohištva, imajo elemente kulturne dediščine in se prepletajo z unikatnim tekstilom slovenske modne oblikovalke Almire Sadar.  V tekstilu se prepletata tradicionalna rdeča in modra barva z elementi križcev, ponavljajo pa se gorenjski tradicionalni element nageljna, v obliki križcev ali moderne izvedbe v krogcih.

Izvir Zelencev, Kranjska Gora

Naša kulturna dediščina

Hiša, v kateri se nahajajo naše sobe z zgodbo Pr’ Gavedarjo, je že sto let v lasti naše družine in ohraniti družinsko in slovensko tradicijo je bila pri nedavni obnovi naša prioriteta. Ob prenovi smo poskušali uporabljati stare preizkušene naravne materiale in stare tehnike gradnje in prenove ter s tem ohraniti znanja, ki izginjajo.

Ob odstranjevanju starih ometov smo odkrili čudovite originalne stenske poslikave po sobah in s pomočjo restavratorjev smo jih očistili in v večji meri ohranili. Ohranjeno je tudi staro pohištvo, ki je bilo dota naših babic, izstopata predvsem skrinji z letnicami 1847 in 1874, ki ste pripadali Mami Mariji in njeni mami ter sta v hišo prišli ob njunih porokah.

Ime Pr’ Gavedarjo je prešlo iz hiše prastarih staršev in so ga leta 1913 prinesli seboj v današnjo hišo. Za Gorenjsko območje je značilno, da so hiše poimenovane in po njih poimenujejo tudi njihove prebivalce in tako smo kot del naše kulturne dediščine ohranili tudi hišno ime in sicer v lokalnem dialektu in z njim poimenovali sobe, ki prikazujejo našo zgodovino. 

Moderni elementi, ki smo jih uporabili pri izdelavi pohištva, imajo elemente kulturne dediščine in se prepletajo z unikatnim tekstilom slovenske modne oblikovalke Almire Sadar.  V tekstilu se prepletata tradicionalna rdeča in modra barva z elementi križcev, ponavljajo pa se gorenjski tradicionalni element nageljna, v obliki križcev ali moderne izvedbe v krogcih.

Pr' Gavedarjo B&B Kranjska Gora, soba tatka Janeza

Lokalni BIO zajtrk in pravična kava

Zavezali smo se, da bomo našim gostom ponujali samo najboljše in da bomo sledili smernicam trajnostnega razvoja, zato vam za krepak začetek dneva ponujamo lokalni bio zajtrk. Del njega je tudi pravična kava. Ste se kdaj vprašali, od kod prihaja kava, ki polepša vaša jutra? Mi smo se in ugotovili, da je izvor kave zelo pomemben, saj lahko zagotavlja kmetom, ki jo proizvajajo, normalno življenje ali pa propad.

Zavezali smo se, da bomo našim gostom ponujali samo najboljše in da bomo sledili smernicam trajnostnega razvoja, zato vam za krepak začetek dneva ponujamo lokalnim bio zajtrkom. Sestavine so v največji možni meri lokalnega izvora, nosijo certifikat bio ali pa so domače proizvodnje.

  • Sestrična Mojca Hlebanja iz Srednjega Vrha nam dobavlja domače mleko, trde sire, mehke sire, v oljčnem olju vložen sir ter navadne in sadne jogurte, občasno pa tudi skuto.
  • Kosmiči so slovenskega izvora, žal jih je lokalno nemogoče dobiti. Imajo certifikat bio, ponujamo pa ovsene in pirine kosmiče.
  • Med je iz domače kmetije, medtem ko naše marmelade proizvajamo na domači ali na sosednjih kmetijah.
  • Suho sadje je domače, saj imamo za našo hišo velik vrt, ki ponuja široko raznolikost sadja, ki ga sušimo ali predelujemo. Vrt ni bil še nikoli škropljen, ob gojenju zelenjave za lastno uporabo pa se poslužujemo predvsem permakulture in sonaravnega gojenja.
  • Zeliščni čaji so domači, narejeni iz 33 zelišč, prodaja in proizvaja pa jih trgovina s slovenskimi izdelki Židana Marela v Kranjski Gori.
  • Kava, čaji, kakav sladkor in instant kava nosijo certifikat pravične trgovine FAIR TRADE s katerim upamo, da dodamo vsaj kamenček v družbeno odgovornost in skrb za človeka na drugem koncu sveta.

Ste se kdaj spraševali, od kod izvira kava, ki vam polepša vaša jutra?

Izvor kave je zelo pomemben, saj lahko zagotavlja kmetom, ki jo proizvajajo, normalno življenje ali pa propad. Ker smo v sobah z zgodbo Pr’ Gavedarjo usmerjeni v trajnostni razvoj in ker želimo hoditi po poti družbene odgovornosti in pravičnosti, smo se odločili, da našim gostom poleg lokalnega in bio zajtrka ponudimo tudi pravično kavočajrjavi sladkor in instant kavo s certifikatom pravične trgovine FAIR TRADE. Certifikat poudarja družbeno odgovornost izdelkov, ker proizvajalci za njihovo proizvodnjo dobijo pravično plačilo, ki jim omogoča normalno preživetje, ob tem pa ne prihaja do izkoriščanja otrok ali degradacije njihovega naravnega okolja.

Še več razlogov za pravično kavo:

Kava je takoj za nafto drugi najpomembnejši svetovni trgovinski izdelek in pomembna izvozna surovina za mnoge države, prodaja kave pa v nekaterih državah pomeni tudi polovico prihodkov od izvoza. Cena kave na svetovnem trgu močno niha in je podvržena ponudbi in povpraševanju, zato pridelovalci za pridelano kavo pogosto prejmejo manjše dohodke kot znašajo stroški njene pridelave. Pravična trgovina že vrsto let ponuja svojim pridelovalcem učinkovito alternativo v obliki pravičnega plačila, ki krije ceno dela in proizvodnje, vključuje pa tudi socialno in okoljsko premijo. Zagotovljene premije omogočajo izvajanje projektov, ki proizvajalce krepijo tako socialno kot tudi gospodarsko, s tem pravična trgovina varuje šibke proizvajalce, predvsem ženske in avtohtona ljudstva, pred izkoriščanjem korporacij in jim prek dolgoročnega partnerstva ter primernih delovnih razmer daje upanje v boljšo prihodnost.

Več o pravični trgovini si lahko preberete tukaj >>
Več o pravični kavi s certifikatom pravične trgovine si lahko preberete tukaj >>
Več o certifikatu Fair trade si lahko preberete tukaj >>

Pravična kava je del našega pravičnega zajtrka, goste pa razvajamo tudi z pravičnim spanjem, saj posteljnina nosi tudi certifikat pravične trgovine in ekološki certifikat, temu pa se pridružujejo tudi brisače in naše lateks vzmetnice iz Zelene trgovine.

Napis dobro jutro, zajtrk Pr' Gavedarjo B&B Kranjska Gora
Pravični zajtrk, mini potica
Pravična kava v starinski skodelici
Pr' Gavedarjo B&B Kranjska Gora, preproga in copati

Unikaten tekstil Alme Sadar

Unikaten tekstil Almire Sadar v Sobah z zgodbo je oblikovan samo za vas, da vam še pobliže predstavi zgodbo slovenske kulturne dediščine in naše rodbine! Oblikovalka Almira Sadar je v svoje ročno delo vpletla enkratno gorenjsko kulturno dediščino, saj se je posluževala tradicionalnega elementa križca in sodobnega elementa krogca, ki ju je v obliki nageljnov prenesla v svoje unikatno delo, povezala pa je ves tekstil skupaj z rdečo in modro barvo, ki se tipično prepletata v slovenskem oz. gorenjskem ljudskem izročilu.

Resasti bradovec, medicinska goba v naravi

Domača kozmetika in med

Na naši kmetiji se z čebelarstvom ukvarjamo že dobrih 60 let, že daljnega leta 1972 pa smo se odločili, da je za človeka in naravo zelo pomemben tudi način na katerega čebelarimo. Takrat smo začeli z ekološkim čebelarjenjem, ki smo ga neprekinjeno ohranili do danes. Pri čebelarjenju ne uporabljamo nobenih kancerogenih kemijskih preparatov, zgolj naravne, v našem okolju pa ni večjih onesnaževalcev, ki bi lahko vplivali na kvaliteto proizvedenih čebeljih izdelkov.

 Sama se že več kt 10 let ukvarjam z naravno kozmetiko pod blagovno znamko YANUMI, kjer združujem svoje znanje, ki ga naberem na svojih potovanjih, z znanjem slovenskih strokovnjakov in medicinske gobe uspešno kombiniram v kozmetičnih izdelkih. 
Pr' Gavedarjo B&B Kranjska Gora, soba tatka Janeza

Zdravi materiali

Zdravje in dobro počutje gostov je naša prioriteta, zato smo pri obnovi uporabljali izključno naravne materiale in stare tehnike gradnje. Ohranili smo leseno konstrukcijo hiše in lesena tla, na katerih je sedaj moderni parket, stene so obdelane z apneno izravnalno maso in pobarvane izključno z apnenimi barvami, ki v prostoru uravnavajo vlago in preprečujejo razvoj plesni. Pohištvo je narejeno iz prvovrstnega masivnega macesnovega lesa, obdelano pa je zgolj z voski in olji na naravni osnovi, kar velja tudi za vso pohištvo, ki je restavrirano, zato je še toliko bolj pomembno, da ga gostje uporabljajo previdno in s skrbjo.

Naše brisače in posteljnina so narejene iz 100% bombaža, ki je certificiran ekološki, nosi pa tudi fair trade certifikat, tako da so materiali zdravi in okolju prijazni ob njihovi proizvodnji pa ne prihaja do izkoriščanje delavcev ali otrok.

Zelenci, izvir Save Dolinke v Sloveniji

Naš doprinos k ohranjanju narave

Zavezali smo se, da bo naš vpliv na naravno okolje minimalen, kar smo potrdili že z uporabo naravnih materialov pri gradnji in ostalimi tehnološkimi rešitvami, ki omogočajo zmanjševanje ogljičnega odtisa in ohranjanja naravne dediščine.

  • Za zmanjševanje emisij smo poskrbeli z visoko tehnološko rešitvijo, s katero za centralno ogrevanje in ogrevanje sanitarne vode uporabljamo izključno lesno biomaso: polena in pelete.
  • Za maksimalno udobje naših gostov in za minimalno izgubo energije skrbimo z tehnološko napredno tehnologijo za prezračevanje oz. rekurperacijo, s katerim vračamo toploto iz odpadnega zraka v sveži zrak in tako zmanjšujemo toplotne izgube. 
  • Za čiščenje uporabljamo zgolj ekološko certificirana čistila, v veliki meri pa se poslužujemo dobrega domačega alkoholnega kisa v kombinacijo z sodo bikarbo za najboljši rezultat.